slo eng hr
OBJAVE
Ali prepoznate svoje (zaznavne) napake pri razgovorih? Selektivna pozornost
12.07.2016

Najbrž se vam je že zgodilo, da ste zamenjali avto in potem na cesti videvali veliko avtov, enakih vašemu, prej pa jih sploh niste opazili? Ali pa vas je nadrejeni grajal in ne vašega sodelavca, kljub temu, da sta oba zamudila v službo 5 min? Selektivna pozornost utemelji ta in podobna vprašanja, saj ne moremo zaznati vsega, kar se dogaja okoli nas. Torej bolj zaznavamo stvari, ki so v skladu z nami, našimi interesi, izkušnjami.

prejšnjem prispevku sem odprla temo zaznavnih napak v procesu kadrovanja in pri tem izpostavila prvo napako – selektivno pozornost. Vsakomur se lahko zgodi, da zaradi omejene človekove zmožnosti vsrkavanja informacij, ki nas obdajajo, nekatere informacije zaznamo prej, zopet druge vidimo, slišimo, otipamo, a ne zaznamo. Navadno zaznavamo prej informacije, ki se izpostavljajo, npr. značilnosti neke osebe, predmeta ali dogodka.

Zanimivo, ravno v teh dneh, ko sem pripravljala članek, sem se udeležila izobraževanja, katerega tema je bila zaznavanje in vodenje razgovorov. Torej kako po eni strani zaznati vse te dejavnike na strani kandidata (in pri tem ne imeti selektivne pozornosti) ter hkrati vsebinsko oceniti, da je to kar govori resnica.

V izogib tej napaki je uspešna uporabe metode vedenjske analize. Kljub temu, da se zavedamo, da je pomembno opazovati kandidata, se nam lahko zaradi preobilice informacij zgodi, da usmerimo pozornost samo na vsebinski del. Vedenjska analiza na drugi strani poudarja opazovanje kandidata iz vidika neverbalne komunikacije – pozicioniranje v prostoru, obrazna mimika, položaj telesa, predvsem ob soočenju z obremenjujočo situacijo za kandidata. Pomembno pa je tudi, da kandidata na začetku sprostimo z uvodnimi vprašanji in si tako pridobimo izhodišče vedenja kandidata v sproščeni in obremenjujoči situaciji. To nam omogoča primerjavo odzivov in dodatno informacijo o verodostojnosti informacij, ki nam jih kandidat poda. 

Z napakami zaznavanja v mislih, sta Dearborn in Simon leta 1957 predpostavila, da bodo izvršni direktorji oziroma managerji zaznali kot pomembnejše tiste vidike dela in situacij, ki so neposredno povezane z aktivnostmi in cilji njihovega dela/oddelka. Skladno s predpostavko, sta leta 1958 opravila raziskavo, ki je predstavljala problemsko nalogo (business case) v enem izmed izobraževanj za managerje (executive programme).

23 managerjev (6 iz oddelka prodaje, 5 iz oddelka proizvodnje, 4 iz oddelka računovodstva in 8 iz ostalih oddelkov) sta prosila, da preberejo primer, ki opisuje organizacijo in aktivnosti podjetja, ki se ukvarja s kovinarstvom. Vsak manager je moral nato izpostaviti problem, ki je po njihovem mnenju v predstavljenem primeru najbolj pereč.

Izsledki so pokazali, da je kar 38% managerjev iz prodaje izpostavilo prodajo kot najpomembnejšo, medtem, ko je le 29% preostalih sodelujočih managerjev ocenilo prodajo kot najpomembnejšo. Ugotovitve torej kažejo, da so udeleženci zaznali kot pomembnejše vidike situacije tiste, ki so povezane/skladne z njihovimi aktivnostmi in cilji. S temi in drugimi ugotovitvami v raziskavi, sta Dearborn in Simon ugotovila prisotnost bližnjice v zaznavanju – selektivne pozornosti.

 

Kaj pa vi menite? Kateri oddelek je najpomembnejši v podjetju?

 

V prihodnjem prispevku pa več o naslednji/drugi napaki zaznavanja.

 

Sledite nam na

 

Dearborn, D. C. in Simon, H. A. (1958). Selective perception: A note on the departmental identifications of executives. Sociometry, 21, 140-144.

Robbins, S. P. in Judge, T. A. (2010). Organizational Behavior, 15. izdaja. Harlow: Pearson Education, Inc.

Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano. Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.

POVPRAŠEVANJE

Za dodatna vprašanja in ponudbo izpolnite spodnji obrazec. Kontaktirali vas bomo v najkrajšem možnem času.


*IME IN PRIIMEK:
*TELEFONSKA ŠT.:
*PODJETJE:
*EMAIL:
VAŠE SPOROČILO: