slo eng hr
OBJAVE
Ali prepoznate svoje (zaznavne) napake pri razgovorih?
07.06.2016

Zaznavane napake v procesu kadrovanja

Z dolgoletnimi izkušnjami postajamo pri kadrovanju vse bolj objektivni merski inštrumenti za določanje primernosti in potenciala kandidatov. Kljub temu pa lahko pride v našem procesu kadrovanja in tudi pri samih zaposlitvenih razgovorih do nekaterih napak pri zaznavanju.

Kot psihologinja se poskušam tega zavedati in zmanjšati svojo slepo pego v zaznavanju. Ob tem ko srečamo veliko kandidatov v kratkem času, pričnejo naši možgani hitro ubirati bližnjice. Pri sebi  opažam, da pričnem v takšnem primeru selekcionirati svojo pozornost na določene podatke oziroma dražljaje.

Na enem izmed razgovorov je kandidat pripovedoval o svoji poti do današnjega uspeha. V nekem trenutku sem opazila, da sem izmed vsega pripovedovanja osvetlila le kako si kandidat želi ponovne uveljavitve na svojem področju, saj so ga pretekle odločitve glede zaposlitve odnesle v sorodno panogo, kjer pa več ne vidi svoje prihodnosti. Kljub temu, da to lahko zadošča za ugotavljanje pristnosti kandidatovih želja glede prihodnosti, se v takšnih opisih skrivajo tudi številne lastnosti kandidata, druge želje, interesi, odzivi na situacije,...

Upravljanje z zaznavnimi procesi je tako močno zasidrano, da lahko rečemo, da zaznave štejejo več, kot dejanski dosežki sami. Zakaj se odločimo za nakup nečesa, ni več v tolikšni meri zaradi produkta/storitve same, temveč je močno pod vplivom zaznav, ki nam jih zunanji svet pošilja.

Pogosto si pri ocenjevanju drugih pomagamo z bližnjicami, ki nam omogočajo ustvarjanje točnih zaznav v kratkem času in ob poplavi informacij. Slednje bližnjice nam seveda dajejo tudi veljavne podatke za napovedovanje vedenja druge osebe, vendar se včasih preveč zanašamo na njih in pozabimo, da niso povsem odporne na napake.

Osredotočanje na dejanske rezultate, je tista primernejša pot, ki nam daje jasnejšo usmeritev in tudi prinaša rezultate. Varneje je slediti objektivnim dejstvom in številkam, in naj bodo slednje odločilne pri odločitvi za nek produkt/storitev, primernost kandidata. Seveda ne trdim, da je naš občutek pravi ali napačen v danem trenutku, poudarjam, da je potrebno vseeno iskati tudi potrditve z dejstvi in ne le ostajati pri občutkih in zaključku »jaz mislim«.

V luči tovrstnih izzivov bom v prihajajočih objavah pisala o 3 najpogostejših napakah v procesu zaznavanja.

 

 Sledite nam na

 

Robbins, S. P. in Judge, T. A. (2010). Organizational Behavior, 15. izdaja. Harlow: Pearson Education, Inc.

Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano. Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.

POVPRAŠEVANJE

Za dodatna vprašanja in ponudbo izpolnite spodnji obrazec. Kontaktirali vas bomo v najkrajšem možnem času.


*IME IN PRIIMEK:
*TELEFONSKA ŠT.:
*PODJETJE:
*EMAIL:
VAŠE SPOROČILO: